Božič na Nizozemskem: Sinterklaas, večer daril in razprava o Zwarte Pietu

Kdaj Sinterklaas pride na Nizozemsko in zakaj iz Španije?

Sezona se začne prvo soboto po 11. novembru, godu svetega Martina. Tisti dan poteka intocht, Sinterklaasov vhod: izstopi s parnika, zajaha belega konja in jezdi skozi mesto. Državni prihod vsako leto gosti drugo pristanišče in ga prenašajo v živo po televiziji, nato pa vsako mesto pripravi še svojega. Konj je bil do leta 2019 Amerigo; upokojil se je, nasledil pa ga je Ozosnel.

Zakaj Španija? Nihče ne ve zagotovo. Ena od razlag se navezuje na njegove relikvije, katerih polovico so leta 1087 iz Mire prenesli v Bari na jugu Italije. Najstarejši vir, ki Sinterklaasa povezuje s Španijo, je sicer ameriški: pamflet, ki ga je leta 1810 v New Yorku objavil John Pintard. Po izročilu, ki ga pripovedujejo otrokom, svetnik danes leto preživi v Madridu.

Sodobna podoba svetnika in njegovega potovanja veliko dolguje neki knjigi. Leta 1850 je učitelj Jan Schenkman v Amsterdamu izdal *Sint-Nicolaas en zijn knecht*, „Sveti Miklavž in njegov služabnik“, prvo slikanico, v kateri ima svetnik glavno vlogo. Schenkman je v njej združil konja, ježo po strehah in prihod iz Španije, njegova uvodna pesem pa svetnika pripelje iz Španije s parnikom. Njegovo pesem *Zie ginds komt de stoomboot*, „Glej, tam prihaja parnik“, pojejo še danes. Knjiga, ponatisnjena vse do 20. stoletja, z znanimi izdajami iz let 1880, 1905 in 1907, je pripomogla, da je Miklavževo postalo otroški praznik. Od leta 2001 ima sezona tudi svoja vsakodnevna televizijska poročila, *Sinterklaasjournaal*, ki otrokom vsak večer do 5. decembra pripovedujejo o svetnikovih dogodivščinah.

Kaj se zgodi na pakjesavond, zvečer 5. decembra?

Takoj ko svetnik prispe, otroci „postavijo čevelj“, *schoen zetten*. Zvečer ga položijo h kaminu ali, v hišah brez kamina, na izbrano mesto, pred spanjem zapojejo Sinterklaasovo pesem in vanj za konja vtaknejo korenček ali jabolko, pogosto z risbico. Zjutraj je v čevlju sladkarija ali majhno darilo.

Veliki večer je 5. decembra, na predvečer svetnikovega godu: pakjesavond, „večer paketov“. Sredi večera nekdo glasno potrka ali pozvoni, pest pepernotov zaropota ob okno, in ko odprejo, ni nikogar več, le vreča daril na pragu. V Belgiji in v velikem delu južne Nizozemske darila prispejo raje zjutraj 6. decembra, na Miklavževo, kot v francoski Loreni.

Med odraslimi in večjimi otroki se večer pogosto spremeni v igro: kocke ali druga pravila odločajo, kdo paket vzame, preda naprej ali odpre ali kdo mora opraviti izziv. Pri malčkih lahko vprašanje, kdo je potrkal na vrata, traja leta. Vprašanje, kdaj in kako jim povedati resnico, ki velja tudi za Sinterklaasa, obravnava naš vodnik za starše.

Pesmi, presenečenja in čokoladne črke: Miklavževi običaji

Sinterklaasovo darilo nikoli ne pride golo. Spremlja ga pesem, *Sinterklaasgedicht*, ki jo obdarovanec prebere na glas pred vsemi. Napisana je z vidika Sinterklaasa ali Pieta, ki naj bi poznala vse drobne skrivnosti vsakogar, in v preprostih rimah pripoveduje smešne in malce nagajive zgodbice o tej osebi. Samo darilo je pogosto skrito v surprise, ročno izdelanem predmetu, ki ga je treba razstaviti, da najdeš, kaj je v njem.

Sladkarije imajo svojo abecedo. Čokoladna črka, *chocoladeletter*, ima obliko črke S za Sinterklaasa, P za Pieta ali začetnice otrokovega imena. Ločimo dva majhna piškota, ki ju tujci zamenjujejo: pepernoten, malce trde koščke medenjaka, in kruidnoten, majhne okrogle hrustljave piškote z okusom speculoosa. Nekoč so jih otrokom metali v loku; po nekaj preveč navdušenih metih jih zdaj raje delijo iz roke.

Zvečer 5. decembra te dobrote med paketi potujejo iz rok v roke, medtem ko pesmi berejo eno za drugo. Za začinjene piškote z otroki poglejte naše recepte, za drugo obiskovalko, ki polni nogavice, italijansko Befano, pa preberite naš članek o prinašalcih daril.

Kdo je Zwarte Piet, Sinterklaasov spremljevalec?

Sinterklaas potuje s pomočniki, ki jim pravijo Piet ali Pieten. V tradicionalni različici, ki jih največkrat igrajo beli igralci, imajo črno pobarvan obraz, kodrasto lasuljo, rdeče ustnice in uhane: to je Zwarte Piet, „Črni Peter“. Svetniku pomagajo, mečejo pepernote in spravljajo otroke v smeh. V Loreni je Miklavžev spremljevalec Père Fouettard, ki ga predstavlja naš članek o prinašalcih daril.

Lik se v tisku pojavi s knjigo Jana Schenkmana, ki svetnikovega služabnika upodobi kot mladega temnopoltega pážja v mavrskih oblačilih. Ameriški javni radio NPR ugotavlja, da je lik dobil večjo vlogo v petdesetih letih 19. stoletja, v času, ko so v ZDA postale priljubljene predstave *minstrel* z belimi igralci, našminkanimi na črno, in da je Nizozemska suženjstvo v svojih kolonijah odpravila šele leta 1863. Po istem viru je prvotni kostum posnemal način, kako so premožne amsterdamske družine oblačile zasužnjene temnopolte otroke, ki so jih pripeljale iz kolonij.

Njegovi zagovorniki v njem vidijo nekaj povsem drugega. Zanje je Piet črn, ker leze skozi dimnike in ga prekriva saje, in nima nič opraviti z barvo kože. Od 20. stoletja krožijo še druge razlage, na primer o nekdanjem sužnju, ki ga je svetnik osvobodil, ki se je v tisku pojavila med letoma 1947 in 1954. Leta 2013 92 % Nizozemcev, vprašanih v anketi, lika ni imelo za rasističnega, in za mnoge ostaja šaljivec iz otroških spominov.

Zakaj je Zwarte Piet na Nizozemskem predmet razprave?

Kritike niso nove: že leta 1987 se je skeč v *Sesamstraat*, nizozemski različici *Ulice Sezam*, spraševal, ali bi lik lahko razumeli kot rasističnega. Razprava je postala vsedržavna v desetletju po letu 2010. Leta 2011 je umetnik Quinsy Gario pritegnil pozornost države s protestom ob svetnikovem prihodu v Dordrecht. Gibanje Kick Out Zwarte Piet, ki ga vodi med drugimi aktivist Jerry Afriyie, kampanjo vodi vsako sezono. Mnogi temnopolti Nizozemci pripovedujejo, da so jih zmerjali z „Zwarte Piet“.

Avgusta 2015 je Odbor Združenih narodov za odpravo rasne diskriminacije objavil svoje ugotovitve o Nizozemski. Priznal je, da je tradicija mnogim ljuba, a ugotovil, da je lik včasih upodobljen na način, ki odraža negativne stereotipe, in da ga številni ljudje afriškega porekla doživljajo kot ostanek suženjstva. Priporočil je, naj najdejo „razumno ravnovesje, na primer drugačno upodobitev“. Isto besedilo izraža zaskrbljenost zaradi nasilja nad mirnimi protestniki.

Razprava se je včasih preselila na ulice, s protesti in protiprotesti ob Sinterklaasovih prihodih, leta 2017 blizu Dokkuma in leta 2019 v Haagu. Za mnoge organizatorje je bil to še en razlog, da poiščejo različico praznika, v kateri bi se lahko prepoznala vsaka družina.

Roetveegpiet, kompromis

Postopoma se je uveljavila rešitev: roetveegpiet, „Piet s sledmi saj“, z obrazom, ki ga zaznamuje le nekaj črnih lis, kot da bi pravkar prišel iz dimnika. Televizija RTL ga je sprejela leta 2016. Javna televizija NTR, ki pripravlja *Sinterklaasjournaal*, se je postopoma spreminjala od leta 2014; leta 2019 sta državni prihod in oddaja prikazovala le še roetveegpiete. 4. junija 2020 je predsednik vlade Mark Rutte v parlamentu izjavil, da se je njegovo mnenje „zelo spremenilo“ in da je srečal veliko ljudi, ki se čutijo diskriminirane, ker je Piet črn, hkrati pa ocenil, da ni naloga države, da vsiljuje spremembe. Govoril je o ljudski kulturi, ki se pod pritiskom razprave s časom spreminja.

Javno mnenje se je premaknilo, a ne soglasno. Po podatkih inštituta Ipsos I&O je leta 2016 65 % Nizozemcev želelo ohraniti povsem črnega Zwarte Pieta, leta 2022 33 % in novembra 2024 38 %, medtem ko jih je približno 35 % želelo, da izgine in ga nadomestijo drugi Pieti. Leta 2019 so se po navedbah NPR odbori več mest v svojih sprevodih odpovedali Zwarte Pietu, ducat manjših občin pa je zatrdilo nasprotno. Zunaj Nizozemske je Surinam že leta 2013 praznik 5. decembra nadomestil z dnevom otrok, Aruba pa je lik prepovedala leta 2020.

Kako Nizozemci po Sinterklaasu praznujejo božič?

Božič, *Kerstmis*, pride tri tedne po pakjesavondu in traja dva dni. 25. december je Eerste Kerstdag, „prvi božični dan“, 26. pa Tweede Kerstdag, „drugi božični dan“. Oba sta dela prosta, čeprav mnoge trgovine 26. spet odprejo. Obstaja tudi Božiček po ameriškem zgledu: imenuje se Kerstman, „božični mož“, in jezik ga jasno loči od Sinterklaasa. Obdarovanje za božič se širi, čeprav je večina družin to opravila že 5. decembra.

Najbolj značilen obrok je gourmetten: vsak si za mizo na grelni plošči in v majhnih ponvicah peče koščke mesa, zelenjavo in mini palačinke. Narežejo tudi kerststol, kruh s suhim sadjem, v sredini vsake rezine pa je majhen otoček marcipana. *Kerstkransjes*, majhne piškote v obliki venčka, s trakom obesijo na smreko. Ob 13. uri 25. decembra ima kralj Willem-Alexander božični nagovor, ki ga predvajajo javni in zasebni programi.

1. 1087Polovico relikvij svetega Miklavža odnesejo v Bari.
2. 1655Utrecht od 1. do 8. decembra prepove Miklavževo pecivo.
3. 1850Jan Schenkman izda Sint-Nicolaas en zijn knecht.
4. 2001Prvi Sinterklaasjournaal na televiziji.
5. 2015Odbor ZN proti rasni diskriminaciji se izreče o Zwarte Pietu.
6. 2019Ob državnem prihodu le roetveegpieti; Amerigo prepusti mesto Ozosnelu.
7. 2020Mark Rutte sporoči, da se je njegovo mnenje o Zwarte Pietu spremenilo.