Božič v Španiji: od Loteríe 22. decembra do Treh kraljev 6. januarja

Kaj je Lotería de Navidad 22. decembra?

Njeno uradno ime je Sorteo Extraordinario de Navidad, izredno božično žrebanje. Poteka vsako leto 22. decembra in velja za največje loterijsko žrebanje na svetu. Prvo sega v 18. december 1812, v Cádiz, nekaj mesecev po ustanovitvi državne loterije, katere prvo žrebanje je bilo 4. marca istega leta. Ime „Sorteo de Navidad“ se uradno pojavi leta 1897.

Cela srečka stane 200 evrov, a se deli na deset décimos po 20 evrov, in najpogosteje kupijo prav to desetinko. Leta 2026 razdeljeni dobitki dosežejo 2,87 milijarde evrov, razporejenih na 205 serij srečk. Glavni dobitek se imenuje El Gordo, „Debeli“. Od leta 2012 žrebanje poteka v Teatru Real, madridski operi, po dveh letih v prestolniški kongresni palači.

Dopoldne 22. decembra vedno poteka enako, v neposrednem prenosu. Kroglice prihajajo iz bobnov, otroci jih na odru pojejo, tisti, ki ne pojejo, pa jih po vrstnem redu žrebanja nizajo na dolgo nit. Nihče ne odide od zaslona, preden ne pade El Gordo, ki lahko pride kadar koli med dopoldnevom.

Kdo so otroci iz San Ildefonsa, ki pojejo številke?

Pevci prihajajo iz Colegio de San Ildefonso, mestne ustanove v Madridu, ki je nastala med sredino 14. in sredino 15. stoletja, ko so vojne in kuga pustile številne otroke brez sredstev. Še danes sprejema otroke iz družin v stiski, ki tam živijo od ponedeljka do petka. Tradicija petja sega v 9. marec 1771: tisti dan je približno sedemletni učenec Diego López prvič izžrebal in zapel dobitno številko španske loterije.

Od prvega božičnega žrebanja leta 1812 vsako leto številke pojejo prav oni. Do leta 1973 je šola sprejemala le dečke. Prve deklice so vanjo prišle leta 1981, leta 1984 pa je deklica, Mónica Rodríguez, prvič zapela številko božičnega žrebanja. Za izvedbo 2025 jih je bilo na odru 28, 16 deklic in 12 dečkov, starih od 10 do 14 let.

Za vlogo se je treba pripraviti. Izbor je po poročanju dnevnika Público sredi oktobra, izbrani učenci pa nato vadijo približno dva meseca. Revija Consumer poroča, da vadijo uro na dan, s kroglicami, ki jih priskrbi državna loterija, in da je številke, polne ničel, najtežje zapeti brez napake. Žrebanje je nato 22. decembra, pred občinstvom Teatra Real.

Kako Španci praznujejo Nochebueno?

Nochebuena, „dobra noč“, je večer 24. decembra. To je družinska večerja, katere jedilnik se razlikuje od pokrajine do pokrajine; v Kataloniji je velik obed raje 25., z juho s testeninami in *escudello*, nato pa 26., na dan Sant Esteve, *canelons*. Okoli 21. ure mnogi domovi poslušajo kraljevo božično poslanico, ki jo predvajajo vsak 24. zvečer. Najbolj verni noč sklenejo z Misa del Gallo, polnočnico, „petelinjo mašo“.

Za sladico pride turrón, nugat iz mandljev in medu. Najslavnejša dva prihajata iz istega mesta, Jijone blizu Alicanteja, ki pridela okoli 60 % turróna, izdelanega v Španiji. *Turrón de Jijona* je mehak, iz drobno zmletih mandljev, kuha pa se vsaj 150 minut v bakrenih kotlih; *turrón de Alicante* je trd, z grobo zdrobljenimi mandlji in beljakom. Oba sta od leta 1996 zaščitena z evropsko geografsko označbo, ki zahteva vsaj 10 % lokalnega medu.

Po domovih, cerkvah in trgih postavljajo belén, jaslice, z mahom, plutovino in lesom, ki posnemajo betlehemske griče. V Kataloniji in pokrajini Valencia skrivajo nepričakovano figuro: caganerja, kmeta z rdečo kapo, *barretino*, ki čepi za grmom in opravlja potrebo. V jaslicah naj bi se pojavil konec 17. ali v začetku 18. stoletja. Folklorist Joan Amades je pojasnjeval, da so mu pripisovali moč, da pognoji zemljo jaslic, in da je prinašalo nesrečo, če so ga pozabili postaviti.

Caganerja jemljejo zelo resno, kar je barcelonska mestna občina izkusila na lastni koži. Leta 2005 je postavila mestne jaslice brez njega; sledila je kampanja „Salvem el caganer“, rešimo caganerja, in že leta 2006 se je vrnil. Danes jih obrtniki prodajajo v podobi nogometašev, pevcev, voditeljev držav in članov kraljevih družin.

Zakaj si v Španiji 28. decembra zbijajo šale?

28. december je Día de los Santos Inocentes, praznik nedolžnih otrok, ki po krščanskem izročilu obeležuje pokol novorojenčkov, ki ga je ukazal kralj Herod. V Španiji in Latinski Ameriki je postal ustreznica našega 1. aprila. Ljudje si zbijajo *inocentadas*, šale vseh vrst, časopisi pa objavljajo cele strani lažnih novic, nekatere na videz tako resne, da ujamejo raztresene bralce.

Pridružila se je tudi televizija: od leta 1995 se večer 28. decembra na La 1, prvem javnem programu, konča z *Gala Inocente, Inocente*, dobrodelnim večerom, katerega sredstva gredo društvom, ki pomagajo otrokom.

Najbolj spektakularno praznovanje poteka v Ibiju v provinci Alicante. Za *Día dels Enfarinats* skupina štirinajstih ljudi, „pomokanih“, za en dan prevzame oblast ter imenuje župana, sodnika, tožilca in sodnega izvršitelja. Opozicija s črnimi cilindri jih poskuša strmoglaviti. Vse se razreši v bitki z moko, prahom in petardami, pustni satiri na boj med oblastjo in njenimi nasprotniki. V Fragi v Aragoniji si mladi ta dan bijejo jajčno vojno.

Zakaj Španci ob polnoči jedo dvanajst grozdnih jagod?

31. decembra, na Nochevieja, Španci ob vsakem udarcu polnoči pogoltnejo po eno grozdno jagodo, skupaj dvanajst, da si zagotovijo dvanajst srečnih mesecev. To so uvas de la suerte, grozdne jagode sreče.

Običaj obstaja vsaj od leta 1895: madridski časopis *La Correspondencia de España* ga omenja 1. januarja 1896. Zares se razširi decembra 1909, ko vinogradniki iz pokrajine Alicante po izjemni letini spodbudijo ljudi, naj njihove presežke pojedo ob polnoči.

Odštevanje spremljajo v živo na uri stavbe Real Casa de Correos na madridskem trgu Puerta del Sol, kjer se pred dvanajstimi udarci spusti krogla. Javna televizija ga prenaša od leta 1962 in družine po vsej državi pred zaslonom v ritmu te ure goltajo svoje grozdne jagode.

Zakaj španski otroci čakajo 6. januar?

V Španiji velika darila prinašajo Reyes Magos, Trije kralji, ki pridejo v noči s 5. na 6. januar, na praznik Gospodovega razglašenja. Otroci jim v dneh pred tem napišejo pismo. V Alcoyu se praznovanje začne že nedeljo prej, z malim sprevodom *Pastoretes*, otrok, oblečenih v pastirje, ki s svojimi čredami prinesejo darilo Jezuščku. 4. januarja tja pride kraljevi odposlanec z *burretes*, majhnimi osli, ki nosijo poštne nabiralnike, v katere otroci vržejo svoje želje.

Zvečer 5. januarja po vseh mestih korakajo cabalgatas: vozovi, pažiji, trije kralji na prestolih in dež bonbonov, ki jih mečejo med množico. Najstarejši dokumentirani je tisti v Alcoyu, od leta 1885, kjer se pažiji po dolgih lestvah vzpenjajo na balkone. V Granadi so ga leta 1912 priredili, da bi zbrali igrače za revne otroke; Sevilla ima svojega od leta 1918, javna televizija pa madridskega prenaša od leta 1964. V prestolnici je sprevod vsrkal starejši praznik, *fiesta de la escalera* iz začetka 19. stoletja, ko so v noči na 6. januar zahtevali vino. Naslednji dan si razdelijo *roscón de Reyes*, kolač v obliki venca s fižolom, o katerem skupaj s sprevodom v Alcoyu pripovedujemo v našem članku o božičnih obiskovalcih.

Dve pokrajini imata poleg tega svojega obiskovalca 24. decembra. V Kataloniji otroci s palico tolčejo po Tió de Nadal, polenu, ki ga hranijo od 8. decembra, da bi pod svojo odejo „naredil“ bonbone in turróne. V Baskiji darila prinaša Olentzero, oglar, ki se spusti z gore. Božiček, ki mu tukaj pravijo *Papá Noel*, si je izboril mesto, a kralji ostajajo glavni obdarovalci. Otroci, ki bi mu vseeno radi pisali, lahko obiščejo našo stran za pisma.

1. 8. dec.Katalonski otroci začnejo hraniti Tióta.
2. 22. dec.Žrebanje Lotería de Navidad v Teatru Real.
3. 24. dec.Nochebuena, kraljeva poslanica in Misa del Gallo; Tió in Olentzero.
4. 28. dec.Día de los Santos Inocentes, dan šal.
5. 31. dec.Nochevieja in dvanajst grozdnih jagod na Puerta del Sol.
6. 5. jan.Sprevodi Treh kraljev po vsej državi.
7. 6. jan.Darila kraljev in roscón de Reyes.